Pomembno mesto v naših poslovnih aktivnostih ima projektno delo. Ponosni smo na številne uspešno izvedene projekte, ki smo jih izvedli bodisi v lastni režiji ali pa v sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji. Nekatere izmed njih na kratko predstavljamo v nadaljevanju.
Obnova separacije za mletje odpadnega materiala
Pri našem naročniku so imeli separacijo staro nekaj desetletij. Za pogon mlina so uporabljali 75 kW asinhronski motor katerega so zaganjali s pomočjo rotorskih uporov. Tako se v rotorski krog vključi še dodatno upornost, kar ima za posledico zmanjšanje zagonskega toka. Dodatne upornosti v rotorskem krogu se v času zagona postopno zmanjšujejo, tako da po končanem zagonu obratuje motor s kratko sklenjenimi drsnimi obroči. Poleg zmanjšanja zagonskega toka dosežemo pri tej vrsti zagona povečanje zagonskega navora, zato ga imenujemo trdi zagon.
Rotorski upori so bili nameščeni v posodi napolnjeni z oljem, ki je pri zagonu motorja služilo kot sredstvo za hlajenje. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov so se začeli pojavljati problemi pri vzdrževanju in s tem čedalje večji zastoji v proizvodnem procesu. Prav tako so se povečale zahteve po ekološkem odstranjevanju olja, ki so ga v posodi z rotorskimi upori menjevali enkrat na leto.
Pri obnovi pogona smo uporabili 75 kW asinhronski trifazni motor proizvajalca Sever, ki je bil cenovno sprejemljiv za naročnika. Za mehki zagon smo uporabili modul PST 175-600-70, proizvajalca ABB. Istočasno smo morali prenoviti obstoječo relejsko krmilno logiko in jo zamenjati z novejšimi elementi proizvajalcev ABB in Schneider. Za razliko od starega zagona imajo sedaj operaterji možnost zagona ročno ali avtomatsko. Pri ročnem zagonu mora operater dobro poznati delovanje separacije, pri avtomatskem zagonu pa se segmenti separacije samodejno vklapljajo po točno določenem časovnem zaporedju.
Izvedba nadzora proizvodnega procesa s sistemom SCADA
V proizvodnem procesu smo uvedli nadzor s pomočjo sistema SCADA(Supervisory Control And Data Acquisition). Iz periferije smo zbrali tehnične in tehnološke podatke. Cilj je bil, da se s pomočjo zgodovine vseh parametrov omogoči tehnologom nadzor nad proizvodnjo in ugotavljanje vzrokov okvar. S pomočjo teh podatkov so lahko tehnologi v sodelovanju s proizvodnimi delavci zagotovili stabilno in zanesljivo proizvodnjo (proizvodni proces). Naslednji cilj pa je bil spremljanje vseh treh kazalnikov metode OEE ter direktno prikazovanje rezultata OEE vršnemu managementu preko spleta in mobilne naprave. Po vsaki izmeni so člani kolegija dobili izpisane rezultate na mobilni telefon in so v primeri večjih zastojev lahko takoj odreagirali ter se aktivno vključili v reševanje problema.
Robotizacija delovnega mesta za varjenje polosovin
Robotizacijo smo izvedli pri proizvajalcu polosovin za avtomobilske prikolice. Polosovina za montažo kolesa mora biti na nosilec privarjena pod točno določenim kotom. Varjenje tega dela so opravljali delavci varilci, ki so si pri tem pomagali z določenimi pripravami in orodji. Zaradi prisotnosti človeškega faktorja (utrujenost, padec koncentracije, nadurno delo…) se je pri procesu varjenja pojavljal problem ponovljivosti in kakovosti.
Pri interni kontroli kakovosti je moral varilec skoraj vsak varjenec ročno popravljati, kar je povzročilo nenačrtovane zastoje in dodatne stroške. Zaradi tega je bilo to delovno mesto idealno za robotizacijo. Robot ima bistvene prednosti pred človekom – ponovljivost ne glede na čas in vplive okolja ter zmožnost neprekinjenega dela. Za rešitev smo izbrali robota z nosilnostjo roke 15 kg, proizvajalca ABB. Sama aplikacija varjenja nam ni povzročala večjih težav. Največji izziv smo imeli z izdelavo prijemal za nastavitev pravilnega kota polosovine na nosilec. Konstruiranje in izdelava teh prijemal je bil pravi inovacijski podvig, katerega smo uspešno rešili.
Izvedba sistema sledenja v proizvodnem procesu z RFID tehnologijo
S pomočjo RFID (Radio Frequency Identification) tehnologije smo v proizvodnem procesu večje pivovarne vzpostavili sistem za sledenje sredstev – v tem primeru pivskih sodov. V proizvodnem procesu smo na polnilni liniji namestili strojno opremo (optične senzorje, RFID čitalce in antene) in jo preko Ethernet omrežja povezali z informacijskim sistemom naročnika. Tako v realnem času zbrani podatki so se nato preko lokalnega podatkovnega omrežja prenesli na delovne postaje zaposlenih ali pa preko Wi-Fi omrežja do mobilnih naprav uporabnikov sistema. Celovit sistem omogoča naročniku bolj učinkovito upravljanje zalog in odličen pregled nad življenjskim ciklom posameznega soda.
Prenova drsnih vodov
V proizvodnji betonskih plaščev za dimnike smo na strojih za vibriranje prenovili drsne vode. Stroja sta na kolesih in se pri proizvodnji plaščev premikata po hali. Ko stroj zavibrira material, ga potisne iz kalupa in se prestavi naprej za dolžino novega izdelka. Zaradi tega sta stroja priklopljena preko električnih drsnih vodov, ki so nameščeni na stropu hale. Pri uporabi starih drsnih vodov je prihajalo do pogostih okvar drsnih vozičkov na katerih je bil priključni kabel za elektriko pritrjen direktno. Vzrok teh okvar so bile mehanske poškodbe sestavnih delov drsnih vozičkov in drsnih vodov zaradi fizičnega pretrganja električnega kabla. Do teh poškodb priključnega kabla je prišlo predvsem v trenutku, ko se je stroj odmaknil iz ravnovesne lege v skrajni levi ali desni položaj in se je zaradi tega drsni voziček mehansko zaskočil.
Pri obnovi drsnih vodov smo upoštevali vse zgoraj navedene težave. Zato smo izdelali drsni vod iz dveh sistemov. Prvi sistem je namenjen električnemu drsnemu vodu z vozičkom, ki omogoča prenos električne energije do stroja. Drugi vzporedni sistem je kovinski in je namenjen samo mehanskemu vpetju električnega priključnega kabla. Tako smo direktno obremenitev pri možnem mehanskem zatiku vozička prenesli na kovinski drsni vod in tako zaščitili električnega.
Morebitno pretrganje kabla, ko je stroj v skrajnem levem ali desnem položaju, smo rešili s posebno izvedbo drsnega vozička v kovinskem sistemu, specialnimi kabli in balanserjem. S tako prenovljenim drsnim vodom so v tem proizvodnem procesu zmanjšali zastoje za 30 % na letni ravni.
