Coachinge oziroma treninge vzdrževalnih procesov izvajamo s pomočjo procesnega managementa. Poudarek dajemo celovitim rešitvam. Slušatelje usposobimo za vse faze procesa vzdrževanja od popisa in analize obstoječega stanja do uvajanja različnih metod vzdrževanja. Posebno pozornost namenjamo sodobnim oblikam vzdrževanja kot je na primer v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje (RCM – Reliability Centered Maintenance). Treningi temeljijo v veliki meri na primerih iz prakse, kjer udeležencem prikažemo najboljše poslovne prakse na določenih področjih.

Vzdrževanje – orodje zanesljivosti.

Pri načrtovanju posameznega treninga tesno sodelujemo z naročnikom, da lahko skrbno pripravimo vse potrebne zahtevane parametre za izvedbo dogovorjenih storitev. V nadaljevanju predstavljamo glavne poudarke pri izvajanju treningov vzdrževalnih procesov:

  1. Analiza učinkovitosti vzdrževanja

    2. Pri analizi učinkovitosti vzdrževanja s pomočjo naslednjih orodij: strokovni pregled stanja, intervjuji in ankete, ocenimo stanje vzdrževalnega procesa ter pripravimo temeljito analizo. Poročilo nato predstavimo tako vodstvu vzdrževanja kot tudi vodstvu podjetja. Na podlagi dobljenih rezultatov skupaj z naročnikom pripravimo nadaljnje ukrepe.

  2. Identifikacija prevladujočega koncepta vzdrževanja

    3. Po opravljeni temeljiti analizi učinkovitosti vzdrževanja in na podlagi dobljenih rezultatov ugotovimo prevladujoči koncept vzdrževanja pri dotičnem podjetju. Glede na dosedanjo prakso prevladuje eden izmed naštetih načinov vzdrževanja:

    • Korektivno ali klasično vzdrževanje,
    • Preventivno vzdrževanje,
    • Vzdrževanje po stanju,
    • Načrtovano korektivno vzdrževanje – v bistvu kombinacija preventivnega in korektivnega vzdrževanja,
    • V zanesljivost usmerjeno vzdrževanje – RCM (Reliability Centered Maintenance).

    Po identifikaciji prevladujočega koncepta vzdrževanja se usmerimo na naslednje korake: analizi stroškov glede na zastoje, analizi stroškov glede na nadomestno vrednost stroja in na korektivne ukrepe za povečanje učinkovitosti vzdrževanja.

  3. Analiza stroškov vzdrževanja glede na zastoje

    4. Pri analizi stroškov vzdrževanja glede na zastoje se posvetimo tako proizvodnim kot tudi vzdrževalskim zastojem. Pri proizvodnji obravnavamo stroške gleda na zastoje pri pripravi dela, organizaciji in tehnologiji. Pri vzdrževanju pa nas zanimajo stroški strojnih, elektro in pnevmatskih zastojev. Pridobljene podatke analiziramo in pripravimo poročilo.

  4. Analiza stroškov vzdrževanja glede na nadomestno vrednost delovnega sredstva (RAV – Replacement Asset Value)

    5. Analiza stroškov vzdrževanja glede na nadomestno vrednost delovnega sredstva upošteva nadomestno vrednost sredstva in ne zgolj knjigovodsko vrednost. Tako pridobljeni podatki o stroških pokažejo pravo oziroma realno vrednost vzdrževalskih posegov na posameznem delovnem sredstvu.

  5. Korektivni ukrepi za povečanje učinkovitosti vzdrževanja

    6. Po opravljenih vseh naštetih aktivnostih se osredotočimo na korektivne ukrepe za povečanje učinkovitosti vzdrževanja. Ukrepi so:

    • Tehnično tehnološki in
    • Organizacijski.

    Predlagane korektivne ukrepe je potrebno nato v sodelovanju z naročnikom uvesti v prakso.

  6. Sodelovanje pri uvajanju korektivnih ukrepov

    7. V dogovoru z naročnikom sodelujemo pri uvajanju korektivnih ukrepov v proizvodni proces naročnika. Sodelovanje je lahko v pasivni ali aktivni obliki. Pasivno sodelovanje poteka v obliki mentorstva, kjer se za posamezna obdobja preveri stanje in dogovori za nadaljnje korake. Pri aktivnem načinu sodelovanja pa ažurno sodelujemo pri uvajanju ukrepov in smo bolj pogosto prisotni v delovnem procesu.