OEE je najboljša praksa, ki nam omogoča nadzor učinkovitosti in njene izboljšave v proizvodnih procesih. Je metoda, ki nam preprosto razkrije dejstvo koliko smo naredili v nekem časovnem intervalu in koliko bi lahko. Razkrije nam skrito skupno učinkovitost.

Razlika med teoretično in realno vrednostjo nastane zaradi izgub v proizvodnem procesu. Te izgube so razdeljene med tri glavne kategorije metode in nam pomagajo odkriti območja skrite SU in s tem izboljšanje le te. Metoda SU se velikokrat uporablja kot kazalec uspešnosti v konceptu TPM in konceptu vitke organizacije, zato je njena uporaba razširjena po celem svetu. Metoda nam razkrije realno stanje kje smo in kaj še lahko izboljšamo.

Kazalniki:

Model proizvodne učinkovitosti

Povezavo med kazalniki SU in naborom skupin 6 izgub nam prikazuje model proizvodne učinkovitosti na spodnji sliki.

Model proizvodne učinkovitosti

Osnova za izračun SU je celoten razpoložljivi čas (Plant Operating Time). To je čas, ko je proizvodni obrat odprt in zmožen za proizvodnjo. Za leto se lahko imenuje kar koledarski čas – 365 dni.

Celoten razpoložljivi čas delovanja – Plant Operating Time

Od tega celotnega razpoložljivega časa je potrebno odšteti načrtovane zastoje (Planned Shut Down) ki morajo biti izključeni iz analize, ker ne vplivajo na delovanje delovnega sredstva. Ti zastoji so: malica, kosilo, preventivno vzdrževanje, čas ko se ne proizvajajo izdelki, kratki odmori za kajenje…). Razpoložljivi čas , ki ostane imenujemo načrtovani čas delovanja (Planned Production Time).

Načrtovani čas delovanja – Planned Production Time Načrtovani zastoji – Planned Shut Down

SU se začne z upoštevanjem načrtovanega časa delovanja in raziskovanjem tako imenovane skrite učinkovitosti, ki jo povzročajo zastoji razdeljeni v tri skupine:

  • zastoj ali nerazpoložljivo stanje – Down Time Loss,
  • zmanjšana hitrost – Speed Loss ali Reduced speed,
  • slaba kakovost – Quality Loss.

 

Razpoložljivost – Availability – A

Razpoložljivost delovnega sredstva je odvisna od velikosti zastojev (nerazpoložljivega stanja) kateri vplivajo na zmanjšanje načrtovanega časa delovanja. O zastoju se pogovarjamo takrat ko delovno sredstvo ne proizvaja nekaj minut. Zastoj mora biti tako dolg, da ga lahko izmerimo kot dogodek, ki nam predstavlja realno sledljivost delovanja delovnega sredstva – takt, hitrost, hod… Kot primere zastoja navajamo okvare delovnega sredstva in njegove opreme, pomanjkanje materiala in čas kakršnegakoli spreminjanja parametrov na delovnem sredstvu ali menjavo orodij na sredstvu. Čas, ki nam ostane za delovanje delovnega sredstva imenujemo čas delovanja (Operating Time).

Čas delovanja – Operating Time Zastoji ali Nerazpoložljivo stanje – Down Time Loss

Zmogljivost – Performance – P

Zmogljivost nadzoruje zastoje, ki jih povzročajo kakršnikoli dogodki na delovnem sredstvu, ki vplivajo na hitrost. Vključuje vse vzroke, ki povzročajo, da na sredstvu proizvedemo manj izdelkov kot bi jih pri maksimalni možni hitrosti delovnega sredstva. Kot primere zmanjšanja hitrosti navajamo obrabo vitalnih delov sredstva, slab vhodni material ali nepravilno posluževanje operaterja. Nepravilno posluževanje operaterja lahko nastane zaradi neučinkovitosti (slaba motivacija), neznanja ali hudodelstva. Čas, ki nam ostane za proizvodnjo izdelkov imenujemo dejanski čas delovanja (Net Operating Time).

Dejanski čas delovanja – Net Operating Time Zmanjšana hitrost – Speed Loss

Kakovost – Quality – Q

Kakovost je odvisna od števila slabo proizvedenih izdelkov. Za slabo izdelane izdelke štejemo vse izdelke, ki niso skladni s predpisanimi standardi kakovosti. V to število slabih izdelkov vključujemo tudi tiste, ki zahtevajo popravilo. Tako pridemo do končno razpoložljivega časa, ki ga imenujemo čas proizvajanja izdelkov (Fully Productive Time). Naš cilj je povečati ta čas proizvajanja izdelkov.

Čas proizvajanja izdelkov – Fully Productive Time Slaba kakovost – Quality Loss